Soor pri dojenčku

Iskalnik

Soor pri dojenčku

Ko je bila naša pikica še novorojenka sem nanjo pazila na vsakem koraku. Vedno sem pazila, da je ležala na čisti tetra plenici, jo redno umivala okoli ust, ji umivala roke, kopala v hipermanganu in jo tako rekoč paranoično zavijala v vato, da le ne bi česa staknila. Ko je minilo nekaj mesecev in je naša biba začela dojemati okolico, se je začelo obdobje »iz rok v usta«. Vse kar se je približalo njenim rokam je pridno nosila v usta in lizala, grizljala, sesala, ipd. Kot vestna mama sem se trudila, da je v roke dobila le čiste igrače, tetra pleničke in ostalo, pa kljub temu sem nekega dne v njenih ustih zasledila bele grudičaste lise. Ko sem malo pobrskala po spletu, sem ugotovila, da gre za soor oz. glivično okužbo, ki se pojavi pri dojenčkih, najpogosteje na jeziku in sluznici. Ni pa vsaka bela lisa v dojenčkovih ustih tudi okužba. Da ima dojenček belo obarvan jezik zaradi mleka je normalno. V kolikor pa se pojavijo kepice podobne skuti, ne le na jeziku, ampak tudi na dlesnih, notranji strani ustnic, nebu in drugje po sluznici, pa je to znak glivične okužbe. Običajno pa so okuženi dojenčki tudi bolj razdražljivi. In tako je bilo tudi pri naši dojenčici.

Seveda sem bila ob spoznanju, da ima moj otrok glivično okužbo v ustih, najprej zaskrbljena. Ko pa sem malo pobrskala po spletu in ugotovila, da ta okužba ni ravno nevarna, le neprijetna, pa sem se pomirila. Obenem pa sem se tudi opogumila, da okužbo poskušam pozdraviti sama, preden po nepotrebnem delam gnečo pri pediatru.

Zdrava logika mi je velela, da je najprej potrebno preprečiti širjenje okužbe. Odličen pripravek za boj proti okužbam in bakterijam pa je soda bikarbona, ki hkrati tudi razkužuje. V deciliter vode sem raztopila žlico sode bikarbone, okoli prsta sem si ovila sterilen zloženec, vzela mojo dojenčico v naročje, ter ji z ovitim prstom podrgnila po jeziku in drugod po ustih. Postopek je potrebno izvesti vsaj uro pred naslednjim obrokom, 4-krat dnevno in vsaj teden dni. Rezultat je bil kmalu viden, saj po dveh dneh izpiranja s sodo bikarbono, moja pikica ni imela več grudičastih kepic v ustih. Obenem pa sem ji začasno vzela vse plišaste igrače in ji vse ostale redno namakala in spirala v raztopini sode bikarbone. V omari sem našla tudi še neuporabljeno zobno ščetko s strgalom za jezik, ki je bila naši dojenčici tako zanimiva, da je postala ena njenih najljubših igračk. Ker si jo je z veseljem tlačila v usta in jo grizljala, sem jo vestno namakala v pripravku iz sode in tako poskrbela, da je dojenčica sama sodelovala pri čiščenju njenih ust.

V deciliter vode sem raztopila žlico sode bikarbone, okoli prsta sem si ovila sterilen zloženec, vzela mojo dojenčico v naročje, ter ji z ovitim prstom podrgnila po jeziku in drugod po ustih. Postopek je potrebno izvesti vsaj uro pred naslednjim obrokom, 4-krat dnevno in vsaj teden dni.


Vendar pa, četudi je pripravek s sodo bikarbono res učinkovit, pa je samo izvajanje toliko bolj neprijetno za otroka in mamo. Ko nekajkrat otroku podrgneš po ustih, običajno sluznica rahlo zakrvavi, kar za dojenčka ni ravno prijetno. Da ne govorim kaki hudi boji so vsakič, ko je potrebno dojenčku očistiti usta. Moja dojenčica se je vsakič histerično jokala in mene je v želodcu stiskalo vsakič, ko ji je bilo potrebno drgniti po ustih. Ker po nekaj dneh izvajanja domače terapije moja dojenčica ni več hotela odpreti ust in ker jaz kot mama nisem več prenesla njenega joka groze, sem izbrala lažjo pot in ji dala gel za odpravljanje glivične okužbe v ustih. Gel se kupi v lekarni brez recepta, v kolikor pa se greste pokazati k pediatru, pa ga dobite tudi na recept. Terapija se izvaja v enakih časovnih okvirih kot prej omenjena terapija s sodo bikarbono, le da se gel nanese na dudo, cucelj ali bradavico, da ga otrok poje, ter zanj tak vnos ni neprijeten ali boleč. Ker pri nas ne uporabljamo dud ali cucljev, si z njimi pri nanosu nisem mogla pomagati. Na bradavico pa si gela nisem želela nanašati, ker sem se bala, da bo dojenčica začela zavračati dojko, v kolikor ji okus ne bo všeč, zato sem se morala spomniti nečesa drugega. Ko sem se malo ozrla po njeni igralni površini sem opazila tisto zobno ščetko, ki jo je naša biba tako rada grizljala. Zobna ščetka je imela debel in zaobljen ročaj, idealen za nanos gela in tako se mi niti ni bilo potrebno kaj prida truditi, da je naša dojenčica dobila gel v usta, saj je za to poskrbela kar sama.
 

Glivična okužba je izginila po nekaj dneh, zares pa smo se je rešili po 10 dneh in od takrat se nam še ni ponovila. Na srečo smo okužbo začeli zdraviti dovolj zgodaj, da se ni razširila skozi prebavni trakt, saj bi v tem primeru dojenček dobil tudi vnetje okoli zadnjične odprtine. Okužba se tudi ni razširila na moje bradavice, kar bi lahko občutila kot zbadajočo bolečino pri dojenju in bi jo prav tako morala zdraviti. Kakorkoli že, kar dobro smo jo odnesli, četudi smo se prve dni zavoljo želje po sožitju z naravo, malce mučili. Bistvo je, da v dani situaciji presodiš kaj je za otroka in zate najbolje. Če je preveč mučno tisto, kar se na prvi pogled zdi bolje, je včasih pač bolje ubrati lažjo pot in zaupati medicinskim pripravkom. Ni slaba mama tista, ki otroku želi pomagati na naraven način in prav tako ni slaba mama tista, ki si pomaga s pomočjo medicine. Vsaka mama, ki želi pomagati svojemu otroku kakor sama najbolje zna, je dobra mama.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.