Cepiva skozi oči povprečne mame - Zakaj me silite?

Iskalnik

Cepiva skozi oči povprečne mame - Zakaj me silite?

Če si še niste prebrali člankov Cepiva skozi oči povprečne mame – Od kje pride dvom 1. Del in 2. Del, ter Cepiva skozi oči povprečne mame – Ali so cepiva varna in učinkovita, je zdaj skrajni čas, da to storite, saj boste izvedeli kako se je v meni naselil dvom v cepiva, ter kako varnost in učinkovitost (cepiv) dojemam jaz. Tokrat pa se bom dotaknila vprašanja o obvezujočem cepljenju.

Nikakor mi ne gre v glavo čemu je potrebna visoka »precepljenost« družbe? Glede na to, da so cepiva tako učinkovita, je torej vsak posameznik, ki se cepi zaščiten pred boleznijo. Iz tega sledi, da je v nevarnosti samo posameznik, ki ni cepljen in se za to sam odloči in sprejme odgovornost za svojo odločitev.
 
Zakaj je potem cepljenje zakonsko obvezno?
 

Morda zato, ker se otroci ne morejo odločati v svojem imenu (do podobne dileme prihaja pri krščevanju otrok, pa jih starši še vedno krstijo brez njihovega »soglasja«)? Če je temu tako, s kakšno pravico potem država odloča o mojem otroku? Kot kristjanka bi lahko malce ironično rekla, da o mojem otroku nad mano lahko odloča samo Bog! Kljub vsemu so za otroka vedno prvi odgovorni starši. Oni so ga spočeli, vzgajali in oni bodo ob njemu, če zboli (zaradi cepiv) in ne država. Da ne govorimo koliko dejansko država pomaga pri otrocih, ki imajo zdravstvene težave (zaradi cepiv)?!

V nekem mediju pa sem zasledila tudi trditev, da naj bi bilo cepljenje za vse obvezno zato, da zaščitimo tiste otroke, ki imajo oslabljen imunski sistem in ne smejo biti cepljeni (kak odstotek populacije). Na tem mestu se mi poraja vprašanje, kako je do »oslabljenega« imunskega sistema sploh prišlo? Da ni to posledica cepiv? Več o tej temi si lahko prav tako preberete na spletni strani Naravna imunost. Sicer pa je ta argument zame, kot mamo, popolnoma zgrešen. Temelji namreč na »kolektivni solidarnosti«. Naj povem kako si to predstavljam jaz na čisto banalnem primeru…
 
 
Recimo, da ima sosedov Joško oslabljen imunski sistem in po oceni stroke ne sme biti cepljen. Da revček ne bi zbolel za kako boleznijo, proti kateri se je nujno potrebno cepiti, je potrebno cepiti vse otroke okoli njega. Torej, jaz kot mama, ki sosedovega Joška ne poznam ali pa le bežno, moram letet k pediatru in cepit svojega nebogljenega komaj tri mesece starega dojenčka zato, da zaščitim sosedovega Joška. Ker mi nihče od medicinskega osebja nikoli ne bo mogel zagotoviti, da MOJ otrok ne bo imel kake hude reakcije na cepivo, je to nekako tako, kot da svojega popolnoma zdravega otroka izpostavim ruski ruleti, zato da zaščitim sosedovega Joška. Najbolj hecno pa je to, da se od mene pričakuje da grem z veseljem na Golgoto, kjer mojemu dojenčku lahko, z že prej omenjeno rusko ruleto, »odpihnejo« možgane . Sosedov Joško bo tako zaščiten, moj otrok pa bo morda po svetu hodil s »prestreljenimi« možgani ali pa sploh ne bo več hodil. In kaj je še bolj hecno? Čez nekaj dni, tednov ali mesecev, bo v vrtec kamor hodi sosedov Joško, prišel necepljen Hans iz Avstrje (kjer cepljenje ni obvezno) in se bosta čisto brez problemov igrala, medtem ko bo moj otrok… kje že? Hvala lepa za tako solidarnost. Raje sem označena za egoistko, ki kot levinja ščiti svojega otroka, kot da ga v dobro nekoga tretjega izpostavi tveganju.

Ker mi nihče od medicinskega osebja nikoli ne bo mogel zagotoviti, da MOJ otrok ne bo imel kake hude reakcije na cepivo, je to nekako tako, kot da svojega popolnoma zdravega otroka izpostavim ruski ruleti.

Sama sicer ne igram lota ali podobnih iger na srečo, pa ne zato, ker ne bi verjela, da se sreča lahko nasmehne tudi meni. Enostavno nimam časa za to in tudi če bi ga imela, denar raje služim s svojimi rokami in pametjo. Gledano iz tega vidika je cepljenje otrok dejansko loterija. Nihče od medicinskega osebja ne zanika, da pri določenem odstotku otrok zaradi njim neznanih razlogov, pride do hujše reakcije na cepivo. Če pogledam v konkretna navodila za cepivo, ki sem jih dobila od pediatrinje, preberem, da se »zelo redke» reakcije (kolaps, šok, krči,…) pojavljajo pri manj kot 1 otroku od 10.000 cepljenih. Ni mi treba biti genij, da malo preračunam kakšne so moje možnosti za hujše reakcije. Nekaj klikov na SURS-u mi pove, da se je v lanskem letu rodilo 21.111 otrok. Glede na to, da morajo biti po zakonu vsi cepljeni pomeni, da naj bi 2 od njih imela hude posledice cepljenja. Medtem, ko se »redke«  reakcije (vnetje ušes, pljučnica, bronhitis, kašelj, koprivnica, idr.) pojavljajo pri 1 do 10 od 10.0000 otrocih. Tu pa imamo še večjo verjetnost in sicer bi jih pri isti številki rojenih otrok rojenih lansko leto zbolelo do 20. Verjamem pa da so te številke postavljene kar se da nizko. Posebej če upoštevamo dejstvo, da se evidenca stranskih učinkov v naši deželici sploh naj ne bi vodila. Ali pa dejstvo, da se večina zgoraj omenjenih bolezni skoraj nikoli ne povezuje s cepljenjem. Bi se šli loterijo? Jaz raje ne bi, hvala. Si ne želim »zadeti« niti tolažilnega dobitka, kaj šele glavnega.
 
 
Sicer pa je cepljenje obligatorno samo za otroke in mladoletne osebe. Glede na to da cepiva ne zagotavljajo trajne imunosti, se sprašujem v čem je potem smisel. Več o (ne)trajni imunosti si lahko preberete v knjigi Iluzije o cepivih dr. Tetyane Obukhanich, imunologinje. Osnovno cepljenje dojenčkov tako načeloma zdrži nekje do vstopa v osnovno šolo, nato so potrebni obnovitveni odmerki, ki naj bi zdržali od 2 pa do 10 let. To pa namreč pomeni, da je večina odrasle populacije pravzaprav nezaščitena proti vsem tem boleznim, razen če se seveda "prostovoljno" ne cepite ponovno s poživitvenimi odmerki. Jaz osebno ne poznam prav nobenega starša, ki bi se šel dodatno cepit. Na tem mestu pa ni odveč omeniti, da je za odraslo osebo bistveno bolj nevaren potek teh bolezni proti katerim cepijo naše otroke, kot pa bi dejansko bilo za povsem zdravega otroka. Torej ali ni potem cepljenje naših malčkov čisto "brez veze", če pa bodo kot odrasli popolnoma nezaščiteni oz. še več celo še bolj izpostavljeni tem "nevarnim boleznim"? Kaj pa če naš malček kljub vsemu zboli (medicina tega ne zanika, pravi le, da naj bi bil v tem primeru potek bolezni "blažji" pri cepljenih otrocih) in se okužijo še starši, za katere je bolezen zelo nevarna? Ali to pomeni, da moj lasten, cepljen otrok, ogroža moje življenje?

Ne zamudite zadnjega dela članka iz serije cepiv, kjer bom na problematiko gledala tudi iz krščanskega vidika.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.