Petdeset odtenkov sive ali kako izgleda sodobna spolnost

V teh dneh v naše kinematografe prihaja film petdeset odtenkov sive, ki so jo mnogi označili za sodobno pornografijo za mamice. Vame na vsakih nekaj metrov ob cesti buljijo ogromni plakati, ki me vabijo v kino, v prijateljskih krogih vsi nestrpno čakajo film, ki bo glej ga zlomka, ravno na Valentinovo.

Sama knjige nisem brala in je tudi ne mislim. Lahko bi se reklo, da na nek način »protestiram«. Nekaj o temi, ki jo knjiga in film opisujeta, sem si tekom let uspela prebrati v nekaj bolj ali manj subjektivnih člankih, popolnoma jasno pa mi je, da knjiga temelji predvsem na spolnosti in izkrivljenih odnosih, ki jih že tako ali tako vsakodnevno prikazujejo Hollywoodski filmi.

Ob vsem tem, kar sem uspela izvedeti o vsebini knjige in filma, pa se sprašujem ali so prikazani odnosi, dejansko odraz realnosti? Včasih je bila pornografija omejena, nekako »prepovedana« tema, posluževali pa so se je večinoma moški. Danes je mehka pornografija dostopna prav vsem, kar v kinematografih, kamor hodi tudi vsa naša mladina in celo otroci.

Res, odrasli si lahko rečemo: »Ah, saj vem, da to ni realnost. Je samo film.«, vendar kako tako vsebino doživljajo najstniki in otroci? Skoraj prepričana sem, da se jim zavedno ali ne, v podzavest vtisnejo slike in občutki, ki jih ob gledanju takega filma doživljajo. Predvsem tisti mladostniki, ki imajo bolj zapletene odnose v družini in nimajo pravega zgleda medsebojne ljubezni in spoštovanja med staršema, lahko kaj hitro prevzamejo, da je odnos, ki ga prikazujejo sodobni filmi tisti pravi. Pa ob tem mislim ravno tako pocukrane romantične komedije, kot erotične filme. Oboji prikazujejo izkrivljen, neresničen pogled na odnos, kljub vsemu pa se mi zdijo filmi, ki prikazujejo spolnost še nekoliko bolj sporni.

Spolnost je najgloblje čutenje, ki ga človek premore. V njej smo lahko najbolj izpolnjeni ali pa najbolj ranjeni. Spolnost, ki je groba, nasilna in sprevržena, nikakor ne more biti izpopolnjujoča za človeka. Ljudje, ki ob takem in drugačnem spolnem mazohizmu uživajo, pravzaprav ne uživajo v spolnosti, temveč v občutku nemoči, če so v podrejenem položaju ali pa občutku premoči, v primeru nadrejenega položaja. Nič od tega pa ni prava spolnost. Vsi občutki namreč izvirajo iz naših notranjih ran, ki smo jih doživeli v otroštvu ali tekom odraščanja. Mnogi se jih niti ne zavedajo ali pa se jih ne želijo zavedati, saj bi bilo soočenje z njimi preveč boleče. Namesto soočenja, tako svoje občutke projecirajo skozi spolne odnose v smislu: »V čemer lahko uživam, me ne more boleti.« Ob tem pa čutijo neizmerno vznemirjenje, saj ne vedo natanko kaj pričakovati od odnosa. Podobno je tudi pri samopoškodovanju, kjer se človek namerno poškoduje, da občuti fizično bolečino, namesto čustvene, s katero se ni sposoben soočiti.

Prava spolnost je tista, kjer se partnerja popolnoma enakovredno predata drug drugemu. Marsikdo bi temu rekel »dolgočasna spolnost«, vendar pa je spolnost, kjer partnerja začutiš z  vsakim delčkom svojega telesa, kjer se mu lahko brez strahu popolnoma predaš, šele zares vznemirljiva. Pri taki spolnosti, vedno veš, kaj pričakovati, a kljub vsemu je vedno drugače in bolj vznemirljivo. Tisočkrat več je vredno, ko partnerja med združitvijo lahko pogledaš v oči in natanko veš kaj čuti, kot prekrivanje oči s trakom v upanju na nekaj novega, nepričakovanega, ki bi te popeljalo v neznano ekstazo… ki tako ali tako nikoli ne pride zares. Tisočkrat več je vredno, da partnerja lahko objameš in ga začutiš s celim telesom, kot pa da te nekdo priveže za strop, kjer čakaš na… nekaj kar nikoli ne pride. Tisočkrat več je vredno, da partner nežno poboža tvoje telo in ga občuduje z vsem spoštovanjem, kot da ga biča, namerno poškoduje ali tako ali drugače ponižuje, v upanju, da se boš vsaj enkrat počutil… kako že?! Še tisočkrat več pa je vredno tudi, da partnerja vsak naslednji dan lahko brez slabe vesti, zamer ali grenkega priokusa pogledaš v oči in veš, da bo tako tudi jutri.

Tako dragi moji, v kolikor vas moj članek ni prepričal ali pa se želite prepričati na lastne oči, le brž v kino, tisti, ki pa dan raje preživite bolj koristno in morda celo bolj vznemirljivo, pa verjamem, da imate mnogo idej vsaj za današnji dan. Naj bodo naši odnosi pristni, spoštljivi in transparentni, da bomo našim otrokom zgled in jim ne bo potrebno svoje spolne identitete iskati v pornografiji, pa naj si bo ta mehka ali trda.