Kontracepcija pod krinko - 1. del

Iskalnik

Kontracepcija pod krinko - 1. del

Prvo menstruacijo sem dobila precej pozno, v primerjavi s svojimi vrstnicami in pri svojih 14. letih sem že komaj čakala, da na spodnjicah zagledam tisti slavni rdeč madež. No, prvi madež sicer ni bil ravno rdeč, temveč umazano rjav, pa kljub temu sem se ga neskončno razveselila. Najraje bi v tistem trenutku zavriskala in skočila do neba. To pa je bilo tudi zadnjič, da sem se menstruacije zares razveselila. Vsaka naslednja menstruacija je bila zame hud boj s krči, slabostmi in vrtoglavicami. Tudi po ves teden me je grozno bolel trebuh in velikokrat sem bila primorana ostati celo v postelji zaradi slabega počutja med menstruacijo. Ko so bile bolečine res prehude sem si jih lajšala z močnimi protibolečinskimi tabletami. Pa tudi te niso vedno pomagale, zato me je osebna zdravnica pri rosnih 16. letih napotila h ginekologu.

Prijazna ginekologinja je razumela moj problem in mi kot angel iz nebes ponudila rešitev na dlani: »Ena tabletka na dan, odžene vse ženske težave stran.« Nekako tako je zvenelo vse skupaj v mojih ušesih, ko mi je v eni sapi hitela razlagati, da potem ne bo nobenih težav z menstruacijo, kožo, telesno težo, splošnim počutjem, itd. Takrat pojma nisem imela o kontracepciji, niti je nisem potrebovala, pa kljub temu sem čisto nevede začela jemati kontracepcijske tablete.

Leta so minevala in jaz sem pridno vsak dan jemala »čudežne tabletke«. Kmalu so se mi zdele super, saj sem izvedela, da si z njimi lahko celo prestavim menstruacijo. Idealno za planiranje počitnic, ki jih sploh ni bilo več treba planirati in se prilagajati svojemu mesečnemu ciklu. Kaj lepšega bi si dekle v razcvetu mladosti še lahko želelo?!

Kmalu so prišli tudi fantje in prve resne zveze. Z njimi so bile tesno povezane tudi odločitve glede spolnih odnosov, vendar to je že druga zgodba, ki jo bom razkrila drugič. Vsekakor pa sem bila takrat že toliko zrela, da sem ugotovila, da čudežne tabletke niso namenjene le lajšanju težav, temveč so kontracepcijske. To zavedanje v moji glavi nikakor ni pripomoglo k resnično sproščenemu partnerskemu odnosu.

Da pravzaprav jemljem kontracepcijske tablete sem se zares zavedela po kakem letu ali dveh jemanja, ko sva se s prijateljico naključno pogovarjali o fantih oz. simpatijah. Pogovor je nekako sramežljivo nanesel tudi na spolne odnose in prijateljica mi je zaupala, da s fantom že imata spolne odnose. Nekako previdno in s cmokom v grlu sem jo poleg splošnih vprašanj o tem kako se ob tem počuti, ali starši vedo, ipd., vprašala tudi kako je z zaščito, oz. ali morda želi zanositi. Njen odziv me je nekako presenetil, saj mi je kar malo zaničujoče odvrnila, če sem morda padla z lune, da seveda si ne predstavlja imeti na grbi še smrkavca in da zato obstajajo kontracepcijske tablete. Poskušala sem skriti svojo užaljenost in začudenost hkrati, pa sem malo bolj previdno vprašala, kako pravzaprav to zgleda. In opisala mi je natanko to, kar sem že poznala… leta pred njo.
 
 
Prvo, kar sem storila, ko sem prihitela domov, je bilo to, da sem v roke vzela škatlico svojih čudežnih tabletk in pobrskala za navodili za uporabo. Čudno da mi pravzaprav vsa ta leta oz. mesece nikoli to še ni padlo na misel. Ko sem začela brati, najprej za kaj se uporablja, me je preplavila vročina. Nato sem brala naprej, možne stranske učinke in oblil me je še mrzel pot. Takrat sem se prvič zavedela, da tudi jaz jemljem kontracepcijske tablete. Kaj sem takrat s tem zavedanjem in občutki naredila, se pravzaprav več ne spomnim. Nekako sem jih potlačila v sebi in sprejela misel, da verjetno to potrebujem, če je tako ocenil zdravnik strokovnjak. Nikoli pravzaprav nisem prisluhnila svojemu telesu ali si to res želi oz. potrebuje in prav tako ne svoji vesti ali je to prav. Pravzaprav se nikoli niti nisem upala vprašati ali je prav da sploh uporabljam kontracepcijo, ne glede na to ali jo potrebujem ali ne.

Tako sem živela iz dneva v dan v nekakšnem mehurčku zanikanja. Glavo sem tiščala v pesek in se tolažila, da je z mano vse v redu. Moji cikli so bili urejeni, menstruacije manj boleče, telesna teža idealna, težav s kožo nisem imela. Prvič sem se vprašala ali morda kontracepcijske tabletke škodijo mojemu telesu, ko sem pri 21. letih hudo zbolela in me je specialist nevrolog vprašal ali morda jemljem kontracepcijske tabletke. Zdelo se mi je čudno zakaj bi njega to zanimalo, saj vendar nisem prišla v bolnišnico zaradi ženskih težav. Svetoval mi je, da jih preneham jemati za kak mesec, kar se mi je zdelo še bolj čudno, pa vendar nisem ničesar vprašala ali mu oporekala. Res sem jih prenehala jemati, za en mesec, ko pa so se vrnile tiste grozne bolečine, sem popustila in v upanju na olajšanje znova pričela jemati svoje čudežne tabletke.

Nadaljevanje sledi...

komentarji (1)

Anonimnež
pravi:
Hvala za zelo lepo napisan članek in zgodbo.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.