Ko žena tarna in mož pametuje

Iskalnik

Ko žena tarna in mož pametuje

Da sem mlada mamica na porodniškem dopustu  oz. zdaj mi teče že dopust za varstvo in nego otroka, mi najbrž ni treba posebej poudarjati. Mislim pa, da bi naziv dopust bilo potrebno zamenjati za delo, tako da bi se po novem imenoval porodniško delo oz. delo za varstvo in nego otroka. Sem prepričana da si je naziv »dopust« izmislila oseba moškega spola ali pa morda kaka ženska, ki še ni imela otrok. Namreč vse mlade mamice prav dobro vemo, da je skrb za otroka celodnevna služba, kjer ni pavz in dopustov, vsaj ne takrat, ko bi si ga res želele.
 
Naša mala biba je pred nekaj tedni vstopila v novo obdobje, ko ji precej nagaja rast zobkov. To je za sabo potegnilo precej slabe volje na njeni strani. Rabila je veliko pozornosti in še ko smo jo crkljali je velikokrat sitnarila, četudi je bila plenica suha in želodček poln. Problem nam je povzročal tudi dnevni spanec, saj zaradi zobkov ni in ni mogla zaspati, če pa že je, pa se je zbudila po nekaj minutah in tako je bila po nekaj prečutih urah že prava mala srakica.
 
Ker dopoldan med tednom nimam nikogar, ki bi mi priskočil na pomoč, sem sama za vse, dokler moj dragi mož ne pride pozno popoldan iz službe. To pomeni, da je previjanje, oblačenje, hranjenje, kuhanje in pranje zgolj v mojih rokah. Da ne govorim še o dojenju, saj svojo deklico kljub uvajanju goste hrane še vedno »polno« dojim. Za vse zgoraj omenjeno sem od tretjega meseca naprej, ko je naša dojenčica postala bolj samostojna, našla dovolj časa medtem, ko je hčerka spala ali se igrala. V zadnjih tednih pa je vse skupaj postalo pravi kaos, ker je pikica ves čas sitnarila. Iskreno rečeno še na stranišče nisem mogla, ne da bi se začela na ves glas dreti. Dojenčkov jok ali sitnarjenje pa je za vsakega človeka precej stresno. In če imaš še toliko drugih stvari za postoriti, je to še toliko hujše. Za vse tiste, ki si tega ne znate predstavljati, vzemimo za primer, da ste v službi, imate goro dela, obenem pa se na vas ves čas dere šef in ob tem želi vašo polno pozornost. Verjetno mi ni treba omenjati, da sem bila popoldan, ko je mož prišel iz službe, izžeta kot cunja, pa še vse ni bilo postorjeno. Seveda sem se potrudila, da je bilo kosilo skuhano, da smo lahko jedli, le kak kup perila je moral počakati na naslednji dan.

Ko sem možu razlagala zakaj sem tako slabe volje in sitna me ni razumel, četudi je poskušal. Najina hčerka potem, ko sva bila ob njej oba, namreč ni tako zelo sitnarila, saj je imela ves čas pozornost vsaj enega izmed naju. V prvih dneh so me zmotili njegovi komentarji, da me res ne razume, ko pa je mala čisto pridna. V naslednjih dneh so se že pojavljali komentarji, da je problem očitno v meni in moji organizaciji časa. Vrhunec pa je moj mož dosegel tik pred vikendom, ko mi je rekel, da bi on vse kar jaz počnem zmogel bolje kot jaz. Takrat je v meni počilo in skregala sva se kot dve sraki. Moj mož je sveto trdil, da bi v tistih osmih urah, ko sem jaz sama, skuhal, opral, skrbel za hčerko in bi imel še dovolj časa zase, šel na kak sprehod ali pa v park s hčerko in bi srečno užival na porodniškem dopustu. Najbrž mi ni treba razlagati, da sem mu to na smrt zamerila.

In potem je mož prišel na dan z genialno idejo. Pred nekaj tedni je, zato da bi me razbremenil, sam predlagal, da bo ob nedeljah on poskrbel za kosilo, ne glede na to ali kuha on ali pa nas pelje ven. Tokrat pa je dodal še, da bo prihajajočo celo nedeljo on skrbel za hčerko in si bom jaz lahko vzela čas za druge stvari. Ker sem imela v planu še pripravljanje ozimnice, mi je njegov predlog ne samo prišel zelo prav, obenem se je v meni nasmihalo še sladko maščevanje.

Bolj kot se je nedelja bližala, večkrat sem ga smejoč si v brk, vprašala kaj vse bosta v nedeljo s hčerko počela. On pa mi je ves ponosno razlagal kako bosta šla ven na sprehod, pa kuhala bosta skupaj, oprala bosta en stroj perila, se igrala itd. Jaz pa sem mu le tiho prikimavala, četudi sem v sebi prav dobro vedela, da se je pošteno uštel. Moj mož ima namreč veliko kvalitet, vendar organizacija časa še ni ena izmed njih in če bi želel uresničiti vse kar mi je našteval, bi moral biti res dober organizator, da bi mu uspelo.

In končno je prišla nedelja. Kot nalašč moj mož tisto noč ni prav veliko in dobro spal, kar je šlo seveda meni v prid. Zajtrka nam ni bilo treba pripravljati, saj nam je ostalo še nekaj palačink od preteklega dne, nato pa smo se peš odpravili k sveti maši v bližnjo cerkev. Med mašo nisem komplicirala kdo bo skrbel za hčerko, ko je sitnarila in se tudi pokakala, ker si tam res ne želim cirkusa. Sveta maša je za nas poseben dogodek, ko smo družina, četudi ne popolna. Ko pa smo prišli domov sem hčerko podojila in jo nato slavnostno predala možu, ki je že zbiral lonce za kuhanje kosila. Res sva bila hecna, ko sva se vsak pri sebi smejala in si mislila »boš že videl/a«.
 

Hčerka se je mirno igrala na svoji igralni površini, mož je pripravljal zelenjavo v kuhinji kaka dva metra od nje, jaz pa sem šla v kopalnico in si vzela čas za umivanje las. Ko sem čez pol ure prišla k njima nazaj je bilo še vse mirno, mož je še vedno pripravljal zelenjavo za kosilo, hčerka se je še vedno sama igrala in jaz sem se lotila pripravljanja zelenjave za ozimnico. Pa ni minilo 10 minut, ko je mali že postalo dolgčas in je začela sitnariti. Jaz sem mirno nadaljevala svoje delo, mož pa jo je tu in tam malo ogovoril. Pa tudi to ni zaleglo. Kmalu je se je začela glasno pritoževati in sitnariti, saj se je počasi bližal tudi njen čas za spanje. Po pol ure pa je za mojim hrbtom zadonel možev glas: »Jaz ne morem vsega. Kuham! A lahko prosim ti prevzameš?!« Nič nisem rekla. Vstala sem, ga zmagoslavno pogledala, vzela hčerko in odšla v spalnico, kjer sem jo previla, malo pocrkljala in uspavala. Ko sem se vrnila sem videla možev poražen pogled, ko je revež še vedno rezal zelenjavo za kosilo.

Dan je nato minil kot vedno. Pri opravilih sva se izmenjevala in izmenično skrbela še za hčerko. Zvečer pa smo se odpravili na nedeljski sprehod. To je čas, ko imava z možem končno mir, saj hčerko dava v nosilko (t.i. kengurujček), kjer tiho uživa v lepotah narave ali pa zaspi, midva pa se lahko v miru pogovarjava vsaj eno uro. In takrat sem čutila, da je prišel moj čas, da prizna svoj poraz. Najprej sem ga še na ostro okarala za njegovo preteklo obnašanje in kritiziranje mojega načina življenja med tednom, nato pa sem nekako zahtevala, da prizna, da mu ni uspelo. In dobila sem tako priznanje kot opravičilo. Priznal mi je, da ni lahko skrbeti za otroka in gospodinjstvo in da me spoštuje, ker meni uspe. Opravičil se mi je tudi, ker mi je pametoval, ko mi je bilo težko. Vse skupaj mi je priznal zelo ponižno in iskreno in namesto, da bi ob tem čutila zmagoslavje, me je globoko v meni nekaj ganilo.

Nisem ga želela videti poraženega in ga zasmehovati. V resnici sem si le želela, da bi on razumel mene, brez kritik, mnenj in predlogov. Da bi me slišal takrat, ko sem mu potarnala, da mi je težko. Prav tako mu nisem želela na grbo naložiti vsega, kar si včasih naložim sama. Želela sem, da ceni dejstvo, da jaz velikokrat žrtvujem svoj čas dopoldne zato, da mi obveznosti ne ostajajo za popoldan ali vikend, ko smo vsi skupaj in smo takrat lahko družina.

Srčno upam, da tole bere tudi kakšen mož (poleg mojega) in vsem polagam na srce le eno. Spoštujte svoje žene, ne kritizirajte jih, temveč jih skušajte razumeti. Ko vam žena tarna v veliki meri ne želi vašega mnenja in predlogov. Za to ima namreč prijateljice in mamo. Če bo vaše mnenje želela, vas bo vprašala direktno, če pa niste prepričani ali ga želi ali ne, pa lahko vedno mirne duše vprašate svojo predrago ženo ali želi vaše mnenje oz. predlog ali želi, da jo zgolj poslušate in razumete. Verjamem, da vam odgovora ne bo odrekla.

Vam drage žene in mame pa želim čim manj napornih dni in če boste kdaj v moževih besedah začutile kritiko, mu le hitro in mirno povejte, da želite zgolj razumevanje, mnenje pa lahko obdrži zase do takrat, ko ga boste želele.

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.