Kam na dopust z dojenčkom?

Z možem še v času, ko sva bila par, nikoli nisva imela prav posebnih težav s tem, kam bova šla na dopust ali oddih. Tu in tam sva si za krajši oddih privoščila bivanje v hotelu s polpenzionom, na glavni dopust pa sva vedno šla kampirat. Izjema je bilo seveda poročno potovanje, kjer sva si privoščila hotel na plaži z »all inclusive« storitvijo, ampak poročno potovanje doživiš pač le enkrat v življenju. Obe obliki počitnikovanja, tako hotel, kot kamp imata svoje prednosti in slabosti s katerimi se nekako nikoli nisem preveč ukvarjala. No malo sem vsekakor tu in tam primerjala ceni obeh oblik, vendar sva se z možem vedno odločila za tisto, ki nama je v danem trenutku bila bolj pisana na kožo. Običajno je bilo to poleti kampiranje, da sva bila bolj v stiku z naravo in nisva bila odvisna od nikogar, pozimi pa če sva bila potrebna oddiha, sva odšla v hotel, kjer nama je bilo bolj udobno in toplo. Letos pa sva se morala prvič soočiti z dilemo, kam in kako bomo odšli na dopust z nekaj mesečnim dojenčkom. Da bi se ne napak odločila, sem morala primerjati obe do sedaj znani možnosti dopustovanja, zato sem na list papirja napisala prednosti in slabosti obeh možnosti, v dani situaciji.

Prednosti HOTELA s penzionom:

• Ni potrebno skrbeti za hrano
• Prihranek pri času za kuhanje
• Potrebno je manj prtljage
• Manj skrbi s pripravami na dopust
• Bolj udobno bivanje
• V sobi imaš mir in si lahko ustvariš intimno okolje kamor se lahko umakneš pred hrupom, vročino.

Slabosti HOTELA s penzionom:

• Vezan si na uro za obrok
• V kolikor otroku daješ zdrave obroke hrane (brez soli, sladkorja, maščob), kar je pomembno predvsem v prvem letu starosti, lahko imaš težave kaj otroku ponuditi za obrok
• Potrebno je iskati hotele ki nudijo možnost otroške posteljice, če otrok spi sam, ali pa je potrebno kupiti prenosno posteljico
• Če otrok (lahko) spi v postelji z vama, lahko pride do težav, če je dvoposteljna soba z dvema ležiščema, saj na sredini po navadi pride luknja, ali pa ležišča lezejo narazen
• Mame, ki smo bolj občutljive na higieno se pogosto obremenjujemo s čistočo sobe in ležišč, saj nikoli ne veš kdo vse je tam spal pred teboj in kako je bilo očiščeno
• Hoteli z dobro lokacijo (bližina plaže) in več zvezdicami (običajno bolj udobna in čista), so tudi dražja

Prednosti  KAMPIRANJA:

• Nisi vezan na lokacijo. V kolikor je kamp zelo zaseden, se pač odpelješ do naslednjega.
  Pri obrokih nisi vezan na uro. Ješ pač ko ti paše in kar ti paše
• Ni težav s tem kaj bo otrok pojedel, saj sam veš kaj skuhaš in kako skuhaš obrok
  Bolj si v stiku z naravo
• Prostor za kampiranje si izbereš glede na svoje želje in potrebe (senca, bližina sanitarij, voda, itd.)

Slabosti KAMPIRANJA:

• V glavni sezoni znajo biti popularni kampi zelo zasedeni, zato lahko pride do težavnega in zamudnega iskanja kamp prostora (v kolikor ni bilo rezervacije)
• Za pripravo hrane je potreben čas
• Hrano je potrebno ne le skuhati, ampak tudi kupiti
• Hrano je potrebno ustrezno shranjevati zato je potrebna primerna (električna) hladilna torba ali mini hladilnik
• Do sanitarij je potrebno hoditi
• Sanitarije so skupne, zato je pod vprašajem lahko tudi zasebnost in čistoča
• V kolikor kampiraš v šotoru tam ne moreš skrbeti za popolno čistočo in se v hrani in ležišču kdaj znajde kak insekt ali mravlja.
• Precej dela je s kuhanjem, pospravljanjem in pomivanjem posode
• Pri dojenčkih ki se že kobacajo zna biti problem kam otroka dati medtem ko kuhaš, pospravljaš. V kolikor bo na tleh, lahko v mikro sekundi, ko ne boste pozorni, otrok stlačil celo pest zemlje ali peska v usta.
• Zgodaj zjutraj in pozno zvečer ne bo miru, kar zna biti problem, v kolikor je dojenček v obdobju, ko se zbuja ob najmanjšem šumu.
• V šotoru ni klime, zato je ob vročih dneh in nočeh neprijetno tudi dojenčku, ki to lahko pokaže z jokom in nejevoljo
• V primeru dežja imaš lahko težave s pripravo hrane, v primeru naliva ali nevihte pa tudi težavo s tem kako obdržati streho nad glavo

Ko sem tako primerjala prednosti in slabosti obeh oblik počitnikovanja sem ugotovila, da sem pri obeh oblikah našla več slabosti, kot pa prednosti. Kljub vsemu pa je slabosti pri hotelu manj, kot pa pri kampiranju. Ker vse te slabosti nama z možem včasih niso predstavljale težav, pa si z dojenčkom nisem predstavljala počitnic v šotoru. No pa četudi bi verjetno čisto normalno preživeli počitnice tudi v kampu sem si rekla: »Previdnost je mati modrosti.« in rezervirala sobo s polpenzionom za začetek le vikend. Toliko da poizkusimo kako se bodo obnesle vse te prednosti in slabosti v realnosti. Naj povem, da ni šlo vse po pričakovanjih.

Dobili smo sobo z dvema posteljema in že takoj naleteli na težavo kako bomo spali. Najina pikica na dopustu zaenkrat spi z nama v postelji in če sta postelji dve, to pomeni, da eno dobi mož, na drugi se razkomoti najina hčerkica, jaz pa pristanem nekje na robu ali v luknji. Da bi zavarovala najino hčerko pred kakim padcem sva eno posteljo porinila čisto ob steno, drugo posteljo poleg nje in da bi preprečila, da bi postelji lezli narazen, sva še pisalno mizo, ki je bila v sobi, porinila na rob druge postelje. No naj povem, da je izgledalo trapasto, meni ni bilo ravno udobno, saj sem spala ali v luknji ali pa se tiščala ob steno, pa še nerodno je bilo iti ponoči na stranišče, saj sem bila zadelana z vseh strani. Naslednja težava se je pojavila pri obrokih. Običajno gre najina deklica spat med 19h in 20h uro, pa kljub temu imamo velikokrat doma hude boje in uspavanje tudi po uro ali več, tako da velikokrat zaspi šele okoli 21h ali pa kaj čez. Glede na to da je bila večerja na dopustu planirana med 19h in 21h, sem pričakovala da kakih težav ne bomo imeli. Bo pač šla kako uro kasneje spat, tako kot to naredimo doma. Pa sem se uštela. Očitno je najini pikici morski zrak in sonce tako dobro del, da je spala nadpovprečno veliko in že prvi večer omagala ob 18h. Ob 19h ko se je malce predramila, sem dobila upanje, da bomo na večerjo vseeno prišli in upanje kmalu izgubila, ko je dojenčica začela zaradi utrujenosti sitnariti in jokati, kot da jo dajemo iz kože. Na srečo sva potem z možem le lahko šla na večerjo tako, da sem najino pikico stlačila v nosilko in tako pač žrtvovala udobje pri večerji (beri vse sva na hitro stlačila v usta in odšla nazaj v sobo). Naj povem da se je zgodba naslednji dan ponovila, saj je najina deklica omagala še uro prej. Običajno se najina punčka zbudi med 8h in 9h zjutraj, kar bi bilo idealno, glede na to da je bil zajtrk planiran od 7h do 10h zjutraj. Pa sem se spet uštela. Ker je prvi večer pikica zaspala tako hitro je bila ob 6h že pokonci ob 8h pa jo je že dajala utrujenost. Z možem sva bila ob tem vesela, saj sva mislila da ravno še zaspimo za eno urico, potem pa gremo na zajtrk. Pa sva se uštela. Najina pikica je spala do 9.40, midva z možem pa sva prespala tudi budilko, ki je zvonila 40 minut prej. Verjetno mi ni treba razlagati kako hitro smo bili potem vsi pokonci, da smo še tik pred zdajci ujeli zajtrk. Kar nekaj tistih prednosti, ki sem jih zgoraj navedla za hotel, se je na koncu izkazalo, da niso več prednosti, ko imaš enkrat dojenčka. Na srečo smo bili le 3 dni, kar je bilo ravno dovolj, da sem dobila eno izkušnjo, ki mi je podlaga za načrtovanje vseh nadaljnjih počitnic.

Za glavni dopust smo si tako prvič rezervirali apartma, ki je neka vmesna varianta med kampiranjem, kjer si obroke pripravljamo in načrtujemo sami in hotelsko sobo, kjer imamo svoj mir in udobje, ki ga želimo in potrebujemo. Kako pa smo se imeli pa morda zaupam, ko se vrnemo.