DOJENČEK V ZAKONSKI POSTELJI - Kaj pa spolnost?

V članku DOJENČEK V ZAKONSKI POSTELJI – Je to sprejemljivo? sem pripovedovala o prednostih skupnega spanja z dojenčkom, tokrat pa se bom dotaknila dileme s spolnostjo, ko dojenček spi v postelji s starši.

Ko sva se z možem odločila, da bo najina dojenčica spala z nama v postelji, sva naredila tudi rezervni načrt za primer, ko bi si želela ljubiti v spalnici. Otroško posteljico sva imela kljub temu, da naj bi pikica vedno spala pri nama, poleg najine in jaz sem okoli nje privezala mehke obloge, da se dojenčica ne bi pri kotaljenju udarila in da ne bi videla na najino posteljo, ko bi se tam dogajale zanjo še »nedoumljive« stvari. Pa sva tak sistem kdaj prakticirala? NE!

Razlog za to je, da nikoli ne moreš biti (vsaj ženska) popolnoma sproščena, če je v sobi otrok. Sicer pa prav tako ne bi bila sproščena, če bi bila dojenčica v svoji sobici. Mame imamo vedno nekje v sebi "vklopljene" senzorje, ki poslušajo če bo otrok zajokal, potihem se vedno sprašujemo ali nas morda potrebuje, ipd..Tako  gledano je pravzaprav čisto vseeno ali dojenček spi v spalnici ali svoji sobi, saj dojenček v hiši v ženski prebudi neko drugo plat, ki ji vsaka ženska daje prednost pred katerokoli drugo.

Mame imamo vedno nekje v sebi "vklopljene" senzorje, ki poslušajo če bo otrok zajokal, potihem se vedno sprašujemo ali nas morda potrebuje, ipd.

Sicer pa prva dva meseca že mati narava s čiščo pri ženski poskrbi, da novopečenim staršem spolnost (še) ne predstavlja dileme. Kasneje, ko čišča izgine in ko družinica najde svoj ritem, pa tudi starša z malo iznajdljivosti lahko najdeta načine za izmenjevanje medsebojne nežnosti. Dojenček v spalnici za njuno domišljijo in iznajdljivost ne bi smel predstavljati ovire. Saj spalnica menda ni edini prostor v hiši, kjer dve osebi z zdravimi nogami lahko »preživljata čas«, mar ne?!
 
Razlog več, zakaj naj bi dojenček spal v zakonski postelji ali pa vsaj spalnici je, da bo tam spal bistveno bolje, morda tudi dlje, saj je postelja in prostor prežeta z vonjem po mami in njenemu mleku, ki je najlepša uspavanka za malega škratka. To pa pomeni, da boste vi imeli več časa za »muckanje« s svojim najdražjim.

Pomembno pri tem, kako bo spal vaš dojenček je, da se vi počutite dobro. Če si nikakor ne predstavljate življenja v skupni postelji z dojenčkom, ga dajte v svojo posteljico. Če pa čutite, da vas dojenček potrebuje ob sebi in vam je ob misli na drobceno telesce tik ob vas, toplo pri srcu, se ne ozirajte na mnenja drugih in »sodobne standarde«. Zelo pomembno je, da v prvih mesecih vzpostavite tesen stik z otrokom in skupno spanje je idealno za vzpostavitev le tega. Če vas je strah, da malčka kasneje ne boste mogli odvaditi na svojo posteljico, je ta strah odveč…  Kako je nam to uspelo brez večjih težav, bom pisala v enem izmed prihodnjih člankov.