DOJENČEK V ZAKONSKI POSTELJI - Je to sprejemljivo?

Iskalnik

DOJENČEK V ZAKONSKI POSTELJI - Je to sprejemljivo?

Ko sva z možem načrtovala naraščaj, sva bila polna idej, kako bo naše življenje potekalo, ko bomo trije. Življenje v troje sva si predstavljala precej idealistično, da dojenčka podojiš, nekajkrat zazibaš, ta zaspi, ga položiš v svojo posteljico, midva pa imava čas za… karkoli pač že. Da je realnost malce drugačna, sva se začela zavedati šele s prihodom najine pikice na svet.

Sama sem bila od nekdaj mnenja, da otrok ne sodi v zakonsko posteljo. Nisem si namreč znala predstavljati zakonskega življenja medtem, ko otrok spi poleg mene. Pa ne govorim le o spolnosti, ampak tudi o skupnem jutranjem ali večernem crkljanju, ki nama je bilo od nekdaj tako zelo pomembno.

Pa če pustim ob strani tako in drugačno zakonsko crkljanje, si prav tako nisem mogla predstavljati, da ponoči ne bi imela lastne svobode. Sama sem od nekdaj spala precej nemirno in svobodno gibanje v postelji, mi je bilo zelo pomembno. Prepričana sem bila, da bi dojenčka »povaljala« v kolikor bi le ta spal v moji bližini.
 
 
Ko najine deklice še ni bilo na vidiku, sem bila trdno prepričana v to, da bom dojenčka, ko se rodi vedno dajala v svojo posteljico in svojo sobico. Ko sem zanosila in sem se začela zavedati, kako krhko je bitjece, ki ga nosim pod svojim srcem, sem se malo omehčala in se odločila, da bi bilo prav, če bi dojenček vsaj prve tri mesece spal v najini spalnici, vendar strogo v svoji posteljici.

Nekega dne, v zadnjem trimesečju nosečnosti, sva se z možem udeležila tečaja Celostna priprava na starševstvo, kjer sva od izkušene mamice in svetovalke za dojenje, dobila res ogromno informacij o porodu, dojenju, starševstvu, ipd., ki jih na pripravi na starševstvo v okviru ZZZS, nisva. Med drugim, sem tam prvič slišala, kako zelo pomembno je, da je dojenček vsaj v prvih mesecih življenja, čim več v stiku s staršema. Človeški »mladički« se namreč rodijo 3 mesece prezgodaj (po 9 mesecih zorenja v maternici), ker se je tekom evolucije, ženskam medenica zožila do te mere, da bi bil naraven porod pri 12. mesecih, ko bi bili dojenčki dejansko zreli za prihod na svet, praktično nemogoč. Ta teorija mi je danes logična, ko pomislim, da se je moji bibi pri natanko 3. mesecih odprl svet. Začela je sama držati glavico, začela je dojemati svet okoli sebe, barve, ljudi, se obračati, itd.
 
 
Po tem tečaju, sva oba z možem, na prihod novega družinskega člana, začela gledati drugače… celostno! Odločila sva se, da prisluhneva svojim občutkom in potrebam, ki jih bo imel najin dojenček.

Že nekaj ur po rojstvu najine pikice sem imela izkušnjo, kjer sem morala slediti svojim občutkom. Ko so naju iz porodne sobe preselili na oddelek, je mož najino pikico odpeljal na pregled k pediatru v tisti stekleni »posodi« na koleščkih. Ko jo je pripeljal k meni v sobo je po nekaj minutah ždenja v tisti »posodi« čisto pomodrela. Ko sem jo potipala je imela okončine mrzle kot kamen. Vzela sem jo k sebi in jo stisnila k prsim in po nekaj sekundah, je bila spet topla in rožnata. S telesnim stikom dojenček namreč uravnava tudi svojo telesno temperaturo, zato je pomembno, da je čim več v stiku s starši.

S telesnim stikom dojenček namreč uravnava tudi svojo telesno temperaturo, zato je pomembno, da je čim več v stiku s starši.

Najina dojenčica je že prvi dan in noč prespala skupaj z mano v bolnišnični postelji. Neka sestra, ki je okoli 22h vstopila v temno sobo, mi je celo napela pridigo, da v kolikor imam dojenčka pri sebi, luč ne sme biti ugasnjena, zaradi možnosti zadušitve. Začudeno sem jo pogledala in jo… ignorirala. Resda sem bila novopečena mamica, ampak dojenčico sem imela nekaj centimetrov od sebe, ves čas sem jo varovala z eno roko in ves čas sem lahko čutila njeno dihanje, tako da nikakor ni bilo možnosti, da bi se malčica v spanju zadušila ali prenehala dihati.

Enak sistem sva z možem ubrala tudi, po prihodu domov. Pikica je spala prve tri mesece izključno v najini postelji. Le tako sem jo lahko imela vedno »pod nadzorom«. Vedno sem vedela kako spi, kako diha, kdaj se predrami, ipd.
 
 
Tudi zame je bil tak način bistveno lažji od konstantnega vstajanja in polaganja v posteljico. Ko sem začutila, da se pikica prebuja, sem samo na hitro odpela nedrček in jo pristavila k dojki. Bibica se tako niti ni uspela prebuditi, že jo je opojna omama mamine dojke, potisnila nazaj v globok spanec. Pikica se je dojila nekje na 2 do 4 ure ponoči in resnično si ne predstavljam, da bi morala vsaki 2 uri vstajati iz postelje, dojiti pol ure ali več, ter nato zopet vstajati in polagati dojenčka v svojo hladno posteljico, kjer bi se mi po vsej verjetnosti zopet predramila.

Koristi od takega »sistema« pa je imel tudi moj mož. Prvi mesec se je sicer še zbujal ponoči, ko sem jaz pri nočni lučki dojila na pol spečo dojenčico, kasneje pa je nočno dojenje postala taka rutina, da sem jo podojila v temi in mož zjutraj sploh ni vedel, če sva se ponoči dojili.

Moj strah, da bom izgubila svojo nočno »svobodo«, je bil zaman. Nikoli si namreč nisem predstavljala, da lahko po več ur spim kot kip, z dojenčkom pod roko. Nikakršne nevarnosti ni bilo, da bi dojenčico »povaljala«. Z dnem, ko sem postala mama, se je v meni »vklopil« materinski nagon, ki svojega »mladička« tudi v spanju z enim očesom budno spremlja. Res pa je, da očetje tega nagona nimajo in večkrat se je zgodilo, da se je mož v spanju malodane kotalil po postelji medtem, ko je najina pikica spala na sredini. Vendar pa je moja roka, dojenčico vedno oklepala, jo skrbno varovala in se sprožila ob najmanjši nevarnosti, ko je mož nemirno spal.

Z dnem, ko sem postala mama, se je v meni »vklopil« materinski nagon, ki svojega »mladička« tudi v spanju z enim očesom budno spremlja.

Tudi strah, da se ne bi mogla z možem ob jutrih in večerih »crkljati« je bil zaman. Jutra so še bolj zanimiva, saj se ob vikendih, ko se zbujamo skupaj, vsi skupaj crkljamo, zganjamo norčije in se valjamo po postelji tudi po uro ali več. Večere pa si z možem popestriva s crkljanjem na kavču medtem, ko najina pikica že sladko sanja. Le kaj bi si človek lahko še želel lepšega?

Če vas zanima kako rešiti dilemo s spolnostjo, ko dojenček spi v zakonski postelji, ne zamudite članka z naslovom DOJENČEK V ZAKONSKI POSTELJI - Kaj pa spolnost?
Kategorije: 
Moj dojenček

Vaš komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen! Izpolnite vsa polja označena z*

CAPTCHA
This question is for testing whether or not you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.