Dober menedžer ali gnilo jajce v vodstvu? - 2.del

V prvem delu članka Dober menedžer ali gnilo jajce v vodstvu - 1.del sem govorila nekaj o splošnih merilih menedžmenta in o tem kako si menedžment »po svoje« razlagajo mnogi vodilni. Tokrat pa se bom osredotočila na to kako prepoznati slabega menedžerja, nekaj besed pa bom namenila tudi mobingu, ki je dandanes tako razširjen pojav.

Na prvem mestu apatičnost zaposlenih. Zaposleni brez energije, brezvoljni in naveličani življenja so neposredna krivda menedžerja. Posledično to pomeni več fluktuacije v podjetju, več bolniških odsotnosti, ipd. V podjetju ali oddelku s slabim menedžerjem običajno prihaja do reklamacij, ki so posledica napak zaposlenih. Le kako naj zaposleni delajo dobro, če pa imajo poln kufer vsega in se le mukoma dan za dnem odpravijo v službo? Očiten pokazatelj, da z vodjem nekaj ni v redu, je pomanjkanje napredka. Če v podjetju ni inovacij ali novih projektov za to pač niso krivi zaposleni. Vendar tu ne smemo spregledati dejstva, da so inovacije in projekti velikokrat del letnega načrta, ki ga sprejema vrhovni menedžment, predvsem v večjih podjetjih. Da se taki projekti začno izvajati ne gre vedno pripisati nižjemu menedžmentu, ki v glavnem zgolj izda ukaz svojim podrejenim kaj mora biti do kdaj storjeno.

Definicijo mobinga pozna že skoraj vsak »povprečen« državljan republike Slovenije. Redke so tiste izjeme, ki mobinga na svoji koži še niso občutili in takim lahko samo zaploskam. Najpogostejša oblika mobinga na delovnem mestu je psihični pritisk nadrejenega (t.j. menedžerja) na svojega podrejenega ali podrejene zaposlene. Tudi sama sem že bila deležna mobinga s strani neposredno nadrejenega vodje in lahko rečem, da je to ena najhujših psihičnih oblik mučenja, kar jih je lahko deležen »povprečen« prebivalec. Na eni strani imaš tako »šefa«, ki te psuje, zmerja, kriči nate, izkorišča in privija do onemoglega in bi ga z veseljem brcnil direktno »na gobec«, na drugi strani pa ti v glavi odzvanja neprestano ena in ista pesem: »Vsaj službo imaš. Bog ne daj, da jo izgubiš. Potrpi, saj bo bolje… nekoč.« Ujeti v takšen začaran krog mnogi danes stiskajo zobe, domov hodijo izžeti kot cunje, trpijo pa najbolj sami in njihovi najbližji, ki od psihično izžetega družinskega člana nimajo nobene koristi.

Mobing je ena najhujših psihičnih oblik mučenja, kar jih je lahko deležen »povprečen« prebivalec.

Za vse menedžerje (ki to pravzaprav niso), ki izvajajo mobing in s tem hranijo svoj čustveno pohabljen ego, pravzaprav nimam (lepih) besed, zato se bom pljuvanju in zmerjanju raje izognila, saj hočem biti boljša oseba od njih. Upam le, da tudi za njihovo rit enkrat zraste palica. Za vse, ki pa ste žrtve mobinga pa želim, da bi se znali postaviti zase, vsaj toliko, da ohranite vaše dostojanstvo. Čeprav je na spletu mnogo informacij o tem kako mobing ni zakonit in da ga lahko prijavite, pa vendar sama še kako dobro vem, da v praksi temu pač ni tako. Kljub temu, da so zaposlitve dandanes dragocena dobrina, pa se je potrebno zavedati, da nihče na dolgi rok ni sposoben brez posledic prenašati mobinga. V kolikor ne želite postati čustven invalid, pristati na psihiatričnem zdravljenju, tabletah ali pa v grobu, vam na srce polagam, naredite nekaj zase in se rešite okovja »gnilih menedžerjev«.